Muzej slovenskih filmskih igralcev na platnu Slovenske kinoteke

datum: 26.04.2012

projekcija filma ZGODBA, KI JE NI
petek, 4. maja 2012 ob 19. uri, dvorana Slovenske kinoteke v Ljubljani

hej, ti! hej! ti, ti, ja!

Zgodba, ki je ni (1967) je kot narejena za sestavek o filmskih likih: zgodba glavnega lika, prek katerega spoznamo vse, o čemer zgodba govori. Je zgodba o prostorih in časih, ki jih sprejemamo zgolj skozi oči in ušesa glavnega junaka. O eksistencialni krizi duha, ne telesa. O refleksiji in ne o družbenih razmerah. Pa vendar ne pripoveduje o nekem posamezniku, temveč o ljudeh, o prostorih, ki jih ljudje naseljujejo, in o časih, v katerih živijo. Predvsem pa o potovanju, o premikanju, o begu. O tem, kako težko stojimo na mestu in zakaj, od česa bežimo in kam.

Glavni junak filma je sezonski delavec Vuk (Lojze Rozman) – pripotoval je že na sam začetek zgodbe in filma. In kako nam Vuk, slehernik, ki težko shaja s svetom okoli sebe in predvsem s svetom v sebi, pripoveduje zgodbo o sebi, o nas, zgodbo, za katero bi nam bilo ljubše, da je ne bi bilo, zgodbo, ki je? Posnetki so v glavnem precej realistični. Montaža (čas!) poteka povsem subjektivno ... jasno, saj pripoveduje zgodbo, ki teče v glavi. Ton je nenaraven, nadnaravno moteč. In grozeč: steklenice žvenketajo, žoga topota, ura zlovešče tiktaka (čas!), vse pretirano ropota, brni in hrešči in moti mir, ki ga pravzaprav ni. Ko cigan po naročilu zaigra na gosli, sicer ubrane note grobo režejo mimovozeči avtomobili. Kadar nastopi obdobje miru (npr. pri srečanju z dekletom, ki v Vuku zbudi nežna čustva), ga kaj hitro pretrga kakšen surov zvočni vdor. In nadvse pomemben je prostor. Prostor, okolje je tisto, od česar bežimo, in tisto, kamor bi se radi zatekli. Že v prvem prizoru filma v delavski kolibi kolega delavec reče: »Če mi je kakšen prostor všeč, se mi zmeraj zdi, da je samo zato narejen, da se v njem kaj lepega dogaja.« In potem se v arhetipsko prelepih prostorih, v obljubljenih deželah (na primer na Bledu) dogaja zgolj tisto, kar junak sam prinese tja. In hitro spet beži stran ... čez na videz spokojne brezmejne pokrajine, posute z zelenimi gozdovi, polji in travniki, ki jih režejo ostre električne žice in že prej omenjene rohneče ceste. Tudi kadar ni tujkov, se narava sama postavi v omejujočo ogrado. Prostor je (tudi zaradi ruralnega, kamor nam seže oko) ne nazadnje tudi družbeni in politični prostor »domovine«, Slovenije. In Jugoslavije. Prostor, ki spodbuja, a hkrati prostor, ki mučno omejuje: »Ko bi vsaj pripeljal vlak in malo premešal zrak

Sicer pa Vuk srečuje druge, zelo drugačne in med seboj različne ljudi – a tudi ti so vsi na begu. Če niso na begu, si bežati želijo. Komunikacijo med njimi in Vukom pa najbolje označita dve izmed številnih bistrih replik v filmu: »V življenju se malo pogovarjaš. Ali poslušaš ali pa govoriš.« in »Enkrat kričite, potem pa molčite. Ali ne slišite?«

A če bi film gledali zgolj skozi prizmo današnjega časa, bi nam nudil le malo ključev za razumevanje. Emigrantski delavec danes ni več slehernik, ni več telo družbe, ne, je glavna »jebena stranka«, družbeni rep. In kot tak ni mobilen, premakne se samo s točke »a« na točko »b« in potem čaka ... čaka delo, čaka plačilo, čaka vrnitev domov. Res, Zgodba, ki je ni je film iz povsem drugih časov – na začetku je prizor, ki se današnjemu gledalcu zdi nerealističen, celo sanjski: medicinska sestra pride pogledat in oskrbet bolnega sezonskega delavca! Njegov kolega si jo pri tem »vzame« (če uporabim evfemizem tistega in našega časa) ... In potlej se potovanje začne. Ali nadaljuje ... in nikoli in nikjer ne konča.

Eno zadnjih prizorišč filma je filmsko prizorišče. Naš junak se v snemanje vključi kot statist in kolega statist mu med drugim pove: »Na filmu lahko predstavljaš kogaržebodi. Potem te v kinu vsi gledajo. Če ljudje mislijo, da so ti podobni, potem pomeni to uspeh, denar. Ampak na svetu je dosti odličnih filmov, ki nimajo mnogo publike. Ljudem se zdi, da ne delujejo dovolj ohrabrilno.« Res, realnosti nas je presneto strah. In vendar umetnost, ki ta strah prenaša, na neki precej zastrašujoč način hrabri – bodri nas to, da v tem strahu nismo sami. Da se še kdaj, še kje, še s kom razumemo.

Varja Močnik

Kako do nas? / How to get here?

Nahajamo se v središču Divače, nekaj metrov za Knjižnico Divača in Gostiščem Malovec. Avtocesto zapustite na izvozu Divača ter sledite tablam, ki vas vodijo do središča Divače in nato do Škrateljnove domačije.

 

KAKO DO NAS / HOW TO GET HERE (google maps)

 

Highway: A1 (Koper - Ljubljana - Maribor)

Exit: Divača

Regional road: to Divača (after cca. 1,5 km turn left and then right to Divača)

Look for the sign: Škrateljnova domačija 

Kontakti / Contacts

Muzej slovenskih filmskih igralcev v Divači
Kraška cesta 26
6215 Divača

tel (prenosni): +386 41 550 044

tel (stacionarni): 05 7310 949


e-pošta/ email: msfi@kinoteka.si

 

Po telefonu smo dosegljivi v okviru delovnega časa.  

 

Delovni čas / Opening times

maj-september/ may-september

sreda, četrtek, petek, sobota, nedelja/ wednesday, thursday, friday, saturday, sunday: 9.00 - 18.00
 
oktober-april/ october-april

sreda, četrtek, petek, sobota, nedelja/ wednesday, thursday, friday, saturday, sunday: 10.00 - 17.00



zaprto/ closed:

1. in 2.  januar, Velika noč, 27. april, 1. maj, 1. november, 24., 25., 26. in 31. december

 



Za šolske in ostale organizirane skupine je muzej odprt tudi izven urnika. Obisk muzeja je potrebno najaviti teden vnaprej.

Zadnji vstop v muzej je eno uro pred zaprtjem.

Vstopnice / Tickets

odrasli/ adults

5,00 €

odrasli v skupini(vsaj 20 oseb)/ adults in a group (20 pers. and more)

3,00 €

učenci, dijaki, študentje/ students

3,00 €

upokojenci/ seniors

3,00 €

upokojenci v skupini(vsaj 20 oseb)/ seniors in a group (20 pers. and more)

2,50 €

družinska karta/ family ticket

10,00 €

vodstvo po razstavi(na osebo)/ guided tour (per pers.)

1,00 €

projekcija v dvorani(na skupino)/

movie in the hall (per group)

100,00 €

Imetniki kartice: Hostelling International, Ej!KArtica, AMZS ali ARC Show your card, Active Slovenia, Mednarodna federacija mladinskih prenočišč (IYHF)

20% popust pri vstopnini/

20% discount

Muzeji brez meja

50% popust pri vstopnini/

50% discount

predšolski otroci, invalidi, člani ICOM in SMD, brezposelni, študenti AGRFT,

člani kluba Kinopolis, novinarji/ preschool children, disabled,

members of ICOM and SMD, unemployed, press

brezplačno/ free

letni kino/ open air cinema

3,00 €

 

Šolske skupine (nad 20 učencev)/ School groups

vstopnina/ entrance

1,00 € na učenca/ per student

vodstvo/ guided tour

1,00 € na učenca/ per student

delovni listi/ worksheet

1,00 € na učenca/ per student

projekcija v dvorani/ movie in the hall

50,00 € na skupino/ per group


    
      

 

 

 

Za novinarje

Facebook