Vsebina projekta
Dogajanje v temi
Celoten kompleks Škrateljnove domačije predstavlja danes tako arhitekturno kot krajinsko kulturno dediščino izrednega pomena. Sestavljena iz treh arhitekturnih sklopov, svojo zraščenost v naselje Divača manifestira na dva načina. Prvi je neposredni nagovor s samim naseljem, z bogatejše oblikovanimi pročelji na glavno cesto, drugi predstavlja krajinsko zaledje domačije kot nekakšen zeleni rezervat znotraj naselja, ki ravno z naravo omogoča distanco naselja do obravnavanega območja. Vez med polom grajenega in naravnega premeščajo značilni kraški suhozidi.
Idejo nadgradnje obstoječe zbirke, posvečene domačinki Idi Kravanja, v muzej Slovenskih filmskih igralcev, odpira priložnost ponovnega zagona kompleksa. Hkrati lahko igra bistveno, če ne že osrednjo vlogo naselja.
S to fazo se začenja vloga arhitekture.
Trije arhitekturni sklopi bodo sprejeli začrtani program. Prenovljena Škrateljnova hiša že gosti zbirko v nadstropju, v pritličju bi se uredil osrednji informacijski prostor celotnega kompleksa in zaokrožil predstavitev hiše kot celote. Nekdanji hram s skednjem bo preurejen v večnamensko dvorano, v hleve bo umeščen osrednji muzejski prostor.
In ravno slednji je bistven izziv načrtovanja. V ohranjen zid preteklosti, ki nekoč ni pomenil nič več kot le utilitarno pregrado, poskušamo danes umeščati zgostitev akterjev slovenske sedme umetnosti. Kar ni več samo uporabno.
Z namigom, da se film dogaja v temi in zavestjo o arhitekturnem pomenu Škrateljnove domačije, se zdi, da dejstvi introvertiranega filmskega dogajanja ter občutljive kraške materije lahko pomenita skupno izhodišče novega.
Jekleni nosilci se naslonijo na star zid, izkoristijo zob nekdanje strehe v dveh etažah in v objektu oblikujejo banjasto obliko, ki dopolni obstoječi zid in ustvari enotno streho novega kompleksa. Kjer zoba ni, se nosilci ne naslanjajo več na star zid, temveč obvisijo v prostoru. Med osnovne nosilce so dana nenosilna polnila, ki preprečujejo naravno svetlobo v muzej.
Skritost, obrnjenost intervencije v notranjost se na zunaj manifestira v minimalni dopolnitvi obstoječega zidu.
Zunanja ureditev se osredotoča na stik arhitekturnega dela s krajino v treh motivih. Glavni, lijakast dostop v osrednje dvorišče – borjač z letnim kinom ter barom kot osrednjim družabnim prostorom kompleksa. Motiv travnika, omejenega z zidovi, pomeni prehod med ambientom dvorišča in vrtače za kompleksom. Slednja je, kot značilen kraški element, bistvena v celotnem kompleksu. Vrtačo se lahko nameni teatralnemu prostoru dogajanja.
Le celota arhitekturnega in krajinskega posega lahko zagotovi ustrezno nadaljevanje zapuščine preteklosti.
Urbanistično – krajinska ureditev kompleksa Škrateljnove domačije
Temeljno vodilo širše zunanje ureditve je želja Občine Divača po odprtem tipu muzejskega kompleksa. Celoten kompleks, ki je vraščen v tkivo Divače kot zelen rezervat, se z urbanistično in funkcionalno ureditvijo pušča odprt tudi v času zaprtega muzeja. Celotno območje travnika in vrtače je urejeno v parkovno cono za prebivalce in obiskovalce Divače. V zahodnem delu travnika, ob cesti, ki napaja stanovanjske hiše, je predvideno manjše število parkirnih mest. S to rešitvijo se ne posega v travnato površino, opušča pa se tudi prečna povezava med omenjeno cesto in glavno magistralo. Med parkirnimi mesti in osrednjim borjačem je predvidena tlakovana pot.
Zunanje meje parcele zaznamujejo zidovi. Neposredno ob Škrateljnovi domačiji in na cesto, so značilni kraški suhozidi, ki se jih ohrani in obnovi v prvotno stanje. Zidovi ob zahodnem robu travnika so deloma betonski, deloma kamniti. Predlaga se suhozid, ki naj nadomesti neprimerne obstoječe zidove na istem mestu. Suhozid za objektom dvorane se odstrani kamenje pa se deponira in kasneje lahko uporabi za sanacijo ostalih zidov. Vsa obstoječa vegetacija se ohranja, odstrani se neprimerno podrastje ob novem vhodu v dvorano, grmovje, ki stoji na mestu načrtovanega letnega kina ter grmovje na prehodu v vrtačo.
Centralni dostop do objektov je z glavne magistrale, kjer se organizira možno kratkotrajno parkiranje (invalidne osebe, dostava, …). Celotna vstopna površina se tlakuje, ravno tako se tlakuje borjač domačije in prostor pred vhodom v dvorano. Med objektom dvorane ter muzejem se uredi zunanji letni kino, s fiksnimi prostori za sedenje. Uredita se še oder za nastope ter montažno platno za projekcije filmov.
Servisni dovoz za razstavne eksponate in opremo muzeja se uredi skozi jugovzhodni porton muzejskega objekta.
Arhitekturna rešitev
Celoten kompleks Muzeja slovenskih filmskih igralcev je sestavljen iz treh vsebinskih ter arhitekturnih sklopov. Glavna dominanta kompleksa je danes že obnovljena rojstna hiša Ita Rine, z muzejskim sklopom posvečenim prvi slovenski filmski divi v nadstropju hiše. Omenjena razstava se ohrani v obstoječem stanju. Idejna zasnova predvideva glavni informacijsko – prodajni sklop v pritličju hiše, kjer je locirana prodaja kart, spominkov in knjig ter manjši snack bar. Omenjena rešitev funkcionalno reši informacijsko-prodajni sklop za celoten kompleks na enem mestu. Poleg tega omogoča celostno prezentacijo etnografskega spomenika Škrateljnove hiše (s poudarkom predvsem na dimni kuhinji) tudi v pritličnem delu. V kletnem delu hiše je predvidena manjša pisarna upravnika kompleksa.
Osrednji muzejski sklop s prezentacijo slovenskih filmskih igralcev je umeščen v objekt nekdanjih hlevov. Obstoječe zidove hleva in senika se ohranja v prvotnem stanju, z višjim delom nekdanjega senika.
Stik novega programa s kraško dediščino kamnitega zidu omogočajo jekleni nosilci, ki se oprejo na obstoječi zid in obvisijo v osrednjem prostoru ne da bi vanj posegali. Vmesna polnila, ki nimajo nosilne funkcije, dopolnijo dvonivojski zid, katerega prvotno stanje ostane berljivo v kontrastu vidnih jeklenih nosilcev in vmesnih polnil. V notranjosti muzeja nosilci tvorijo banjasto etažo muzeja, pod njo pa prostor brez prekinitev, ki omogoča fleksibilno zasnovo razstave ter doživetje celotnega prostora. V delu kjer zob starega zidu izgine, se nosilci ne opirajo več nanj, temveč obvisijo v dvonivojskem prostoru.
Naravna svetloba je v muzeju, zaradi razstavnih eksponatov, omejena na obstoječe odprtine v starem zidu in svetlobne reže med novimi nosilci ter starim zidom, ki ustvarjajo minimalno razpršeno svetlobo.
Glavni vhod v muzej je skozi porton dvorišča, porton na jugovzhodni (cestni) fasadi pa služi za dostavo razstavnih eksponatov ter ostale servisne dejavnosti.
V objektu nekdanjega svinjaka, na prehodu med borjačem in letnim kinom, se uredi letni bar, z manjšim priročnim skladiščem.
Objekt shrambe predvideva umestitev večnamenske dvorane, z glavnim vhodom z južne strani objekta. S tem se omogoči koriščenje podkletenega dela, v katerem so potrebni servisi celotnega kompleksa – energetika, garderoba za nastopajoče, moške in ženske sanitarije, manjše skladišče za opremo dvorane ter prostor za čistila. Dvoranski prostor bo raven, pohištvo pa ne bo fiksno, kar bo omogočalo večnamensko rabo (predstave, projekcije, seminarji, delavnice, …). Dvorana bo avdio-vizualno opremljena in bo lahko sprejela do 60 oseb. Objekt bo pokrivala dvokapna korčna streha, njena nosilna konstrukcija bo jeklena s polnili kot pri objektu muzeja.
Finančni plan projekta
Občina Divača se je v maju leta 2007 prijavila na razpis Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma s projektom "Prenova Škrateljnove domačije v muzej slovenskih filmskih igralcev v Divači".
Dne 5. 5. 2008 smo od Službe Vlade RS za evropske zadeve prejeli obvestilo, da so donatorji potrdili naš projekt.
Izvedba projekta, katerega skupna vrednost je 1.452.759 € (z vključenim DDV-jem), je podprta z donacijo Norveške preko Norveškega finančnega mehanizma v višini 85 % vseh stroškov, tj. v višini 1.234.845 €. Občina Divača bo krila stroške projekta v višini 217.914 €.
Dne 3. julija 2008 je Občina Divača podpisala pogodbo s Službo Vlade RS za evropske zadeve in postavil se je temeljni kamen, ki simbolično predstavlja začetek izvajanja projekta.
Projekt "Prenova Škrateljnove domačije v muzej slovenskih filmskih igralcev v Divači« bo obsegal naslednje aktivnosti: izvedbo gradbeno-obrtniških del za obnovo vseh treh stavb in ureditev okolice stavb, nakup in postavitev opreme za vse tri stavbe, projektno vodenje in obveščanje javnosti.
Terminski potek projekta
Projekt bo predvidoma izveden do konec leta 2010.
Po postavitvi temeljnega kamna se bodo pričele priprave na razpis za izbiro izvajalca gradbeno-obrtniških del, ki bo dela zaključil do konca leta 2009 tako kot nakup in postavitev opreme.
Slovenska kinoteka pa bo nato v opremljene prostore nekdanjega hleva s senikom do konca oktobra 2010 postavila muzejsko zbirko slovenskih filmskih igralcev in avdiovizualne postaje.
